| Zunanji vplivi na obseg proizvodnje |
|
|
|
|
Obseg proizvodnje električne energije je odvisen od množice zunanjih vplivov med katerimi lahko zaradi največje teže izpostavimo predvsem naslednje tri.
Osončenost
Sončna energija do sončne elektrarne prihaja s sončnim obsevanjem. Večje, kot je sončno obsevanje, več sončne energije pride do sončne elektrarne in ta lahko posledično proizvede več električne energije. Sončno obsevanje je odvisno od:
Zgornja karta ponazarja letno osončenost Slovenije.
Usmeritev in naklon
Sončno obsevanje je najbolj izkoriščeno, če sončni žarki padajo pravokotno na površino fotonapetostnih modulov sončne elektrarne. Ker so moduli v veliki večini sončnih elektrarn statični in ne sledijo soncu, se vpadni kot sončnih žarkov spreminja zaradi vrtenja zemlje okoli svoje osi (pot sonca od vzhoda proti zahodu) in zaradi vrtenja zemlje okoli sonca (pozimi sonce potuje nižje in je prisotno manj časa).
Zgornji graf ponazarja pot sonca v Ljubljani 21.junija (rdeča krivulja) in 21.decembra (modra krivulja).
Ker je sončnega obsevanja poleti precej več kot pozimi in je sonce višje, je potrebno temu čimbolj prilagoditi naklon modulov sončne elektrarne. V Sloveniji je idealen naklon 300.
Ker je sonce najvišje takrat, ko sveti natančno iz juga, je idealna usmeritev modulov sončne elektrarne 00 (točno proti jugu).
V zgornjem grafu je ponazorjeno letno sončno obsevanje sončne elektrarne (na lokaciji, kjer je letno sončno obsevanje nekaj večje od 1200 kWh/m2) v odvisnosti od naklona in usmeritve modulov. Iz grafa je razvidno, da manjše odstopanje od idealne lege nima večjega vpliva.
Senčenje
Moduli sončne elektrarne so lahko izpostavljeni tudi senčenju s strani:
Daljše, kot je senčenje, manjše je skupno sončno obsevanje. Zato npr. naslednje lokacije niso ustrezne za postavitev sončne elektrarne:
Kljub temu, da drugih zunanjih vplivov nismo navedli, se pri načrtovanju sončne elektrarne le ti tudi upoštevajo, ker je lahko v določenih izjemnih primerih njihov vpliv tako velik, da ga je nujno upoštevati (npr. pogosta jutranja megla, odsotnost vetra oziroma piša ob visokih zunanjih temperaturah, dolgotrajna prisotnost debele snežne odeje ipd.).
|